Temnica na Krasu - spomenikKostanjevica, 24. marec 2018 - Rino Velikonja

V spomin na 19 padlih slovenskih in italijanskih partizanov

Drage Kraševke in Krašovci!

Tovarišice in tovariši!

Campagne e campagni!

Gospe in gospodje!

Spoštovani župan!

Zahvaljujem se organizatorjem današnje tradicionalni spominske slovesnosti, posvečeni devetnajstim padlim slovenskim in italijanskim partizanom. Dogodek je nam vsem poznan. Tu za nami je taborila skupina borcev, ki so bili namenjeni v svojo enota. Padli so pod streli okupatorjev, še preden so lahko oni izstrelili svoje naboje proti sovražniku. Ja, na spomeniku so napisana imena padlih zavezniških vojakov, pripadnikov narodnoosvobodilne vojske.

To niso prvi pripadniki italijanske narodnosti, ki so se pridružili slovenskim partizanskim borcem. Še v času vlade fašizma so se posamezniki pridružili slovenskim partizanom. Bilo jih je sicer malo-vendar so bili prvi znanilci oboroženega upora italijanskega naroda proti fašizmu in kasneje nacizmu .

Še preden so se Italijani in Furlani organizirali kot partizanske enote in se vključile v sodelovanje s slovensko NOV, je Primorska doživljala težke in mučne čase. Fašistična oblast v Italiji je poskušal na vse načine uničiti Slovence in Hrvate v Istri, kljub obljubi generala Carla Petiti di Roreta, leta1918, o enakopravnosti vseh narodov v Kraljevini Italiji.

Nasilje je pričelo:

· s požigom Narodnega doma v Trstu- ponos primorskega ljudstva;

· s parolo: Qui si parla soltanto italiano;

· s sprejetjem t.i. Gentilijevega zakona o uporabi samo italijanščine v šolah, javnih mesti, celo v cerkvi.

· S podržavljenjem slovenskih bank, zavarovalnic, zadrug itd:

Ob sprejemu Gentilijevega zakona je slovenski poslanec Engelbert Besednjak v rimskem parlamentu izjavil:

· »Vi lahko zahtevate od Slovencev in Hrvatov Julijske Krajine, da so pošteni državljani, poslušni zakonom države in s tam boste uspeli. Nikakor pa ne boste uspeli, da bi iztrebili naš jezik in našo slovensko zavest. Ko bodo vse naše šole odpravljene in učitelji odstavljeni, se bo spremenila sleherna slovenska družina v šola in vsi očetje ter vse matere bodo postali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo narodno zavest. Zakoni države so spremenljivi, narodi žive večno.«

Tako je tudi bilo. Slovenska čitanka in knjiga se je brala doma, na gmajni, ponekod tudi pri verouku.

Poznam primer, ko so se otroci izgnancev na Siciliji učili slovensko iz edine knjiga, ki so jo imeli: Kuharski nasveti.

Nasilje fašističnih oblasti so bile nad zavednim slovenskim narodom strašne. Mnogo rodoljubov je bilo obsojeno na smrt, cca 500 Primorcev je bilo obsojeno na dolgoletne zaporne kazni (skupaj cca 5.000 let), številni so bili konfinirani, preseljeni na jug Italije (učitelji, železničarji, intelektualci, celo cestarji).

Številni Primorci so zbežali v Jugoslavijo, emigrirali v J. in S. Ameriko in v drugi širni svet.

Fašistični zločini so naraščali. Spomnimo se:

· Ustje na Vipavskem 8. Avgusta 1942- uboj 8 domačinov in požig vasi;

· Predmeja 24/25 februarja 1943- zverinski zločin pri Brigiti nad 5-člansko družino Bizjak;

· Številne civilne žrtve v t.i. Roški ofenzivi na Notranjskem;

Fašistična Italija je imela približno 200 zaporov in taborišč predvsem za civilno prebivalstvo. V neposredni naši bližini: prehodni zapori: Kostanjevica nad Novo Gorico, Čiginj, Dolenja Trebuša ter uničevalni logarji: Trst, Gonars, Visco itd.

Primorci so se uprli. Najprej TIGR, mladi: Druščina Črni bratje. Upirali so se duhovniki zbrani v društvo Svečeniki sv. Pavla.

Prijeli smo za orožje:

· Sprva so bili manjši spopadi (Brkini, Trnovska planota);

· 18. Aprila 1942 bitka na Nanosu: 58 partizanov je napadlo več kot 1.500 vojakov, karabinerjev, policistov in drugih enot. Boji so trajali cel dan.

Po znanem govoru Mussolinija v Gorici 31. Julija 1942, v katerem je dejal:

· Neusmiljeno je potrebno pokoriti to uporno ljudstvo. Ravnati je potrebno kot JULIJ CEZAR v nepokorni Galiji. Iztrebiti je potrebno vse moške (samce) te preklete rase:

· Zadnji stavek: BISOGNA STERMINARE TUTTI MASCI DI QUESTA RAZZA.

Odgovor na ta govor je bil:

· Ustanovitev prve večje enote na Primorskem: Prvi primorski partizanski bataljon » Simon Gregorčič« 15.-17. Avgust 1942;

Po kapitulaciji Italije, se je mnogo, predvsem vojakov italijanske kraljeve vojske priključilo borbi proti nacistični Nemčiji.

Naj navedem nekaj primerov:

· V bližini Plevlja v Črni Gori je bila 2. decembra 1943 ustanovljena Divizija GARIBALDI, ki je štela nekaj tisoč vojakov-partizanov. Padlo je 3.000 borcev, pogrešanih prav toliko, ujetih je bilo 4.000 vojakov te brigade. Mnoge so Nemci pobili, večino odpeljali v internacijo.- To je bila v tem času največja italijanska enota, ki se je bojevala proti Nemcem in njihovim zaveznikom.

· V naši neposredni bližini so se v času »Goriške fronte«, letos praznujemo 75-letnico, priključili borcem NOV delavci Ladjedelnice iz Tržiča in drugih krajev. Ustanovili so »Proletarsko brigado«-Proletaria.

· 5. Aprila 1944 je bila v Lokovcu ustanovljena 14. Tržaška udarna brigada- Brigata Garibaldi d'Assalto Trieste;

· 17. Avgusta 1944 je bila ustanovljena Divizija Garibaldi Natisone;

· Mnogi druge enote (bataljoni: Mazzini, Mammeli; brigade: Fratelli Fantanot itd);

Spoštovani!

Del italijanskega naroda, zlasti tu ob meji, je spoznal, da se je potrebno upreti nacizmu in fašizmu.

Stojimo pred spominskim obeležjem zavezniških vojakov. Da je bila NOV in POS zavezniška je nešteto dokazov. Navedel bom le nekaj:

Na Teheranski konferenci treh velikih (VB,ZDA in SZ) od 28. Nove. do 1. Dec. 1943 je Churchill izjavil:

· Zavezniki se zavedamo, da Titovi partizani zadržujejo na Balkanu 25 nemških in 8 bolgarskih divizij in več enot domačih kvizlingov;

Te enote bi bile lahko na drugih frontah!

Churchill je 8. Januarja 44 pisal Titu:

· »Iskrena hvala za ljubeznivo pismo, ki ste mi ga poslali v svojem imenu in v imenu patriotske in partizanske vojske Jugoslavije. Od majorja Deakina- mojega prijatelja, sem seznanjen o vaših junaških podvigih. Želim, da vam ponudimo pomoč v ljudeh (komandosih) in materialu, v letalski podpori in orožju. Tudi brigadni general Maclan je moj prijatelj in kolega v Parlamentu. Poleg njega v vaš štab prihaja moj sin Randoph Churchill, ki je tudi član Parlamenta«

Tito mu je odgovoril:

· Vaše sporočilo, ki ga je prinesel brigadni general Maclan je dragocen dokaz, da ima naš narod, v nadljudski borbi za svobodo in neodvisnost, pravega prijatelja in zaveznika, ki razume naše težnje in potrebe.

Ne nazadnje se je Tito sestal s Churchillom avgusta 1944 v Neaplju.

Tudi Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju , feldmaršal Henry Wilson, je poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri se zahvalil in izrazil vse priznanje borcem 9. Korpusa jugoslovanskih osvobodilnih sil za akcijo rušenja železniških prog v Baški grapi.

Za nas je omembe vreden tudi govor majorja Arthurja Tuckerja v Kožbani 7. Julija 1944, ko je govori o zavezništvu dejal: »Tisti je naš zaveznik, ki se srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno stoji ob strani in posredno ali neposredno pomaga sovražniku, je naš skupni smrtni sovražnik«.

Še bi lahko našteval. To je le delček dokazov o zavezništvu NOV in POJ. O tem zavezništvu je veliko, veliko dokazov in materialnega gradiva.

Na žalost bila je tudi druga stran. Stran, ki je sodelovala tako s fašistično Italijo, kakor tudi z nacistično Nemčijo.

Vsi poznamo prisego Domobrancev na Centralnem stadionu v Ljubljani, na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944:

· »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom skupaj z nemško oboroženo silo, stoječ pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije itd

Nasledniki izdajalcev slovenskega naroda pravijo, da niso prisegli Hitlerju. Saj v prisegi ni imenovan. Ja, kdo je pa bil Vodja Velike Nemčije v letih 1933-45? Težka študija!

Tudi na Primorskem je SS general Odilo Globocnik z dekretom ustanovil 26. Novembra 1944 Slovenski narodni varnostni zbor­-SNVZ- Primorske domobrance, kot pomožno silo SS (Schutzstaffel-Zaščitni vod).

Primorci smo se osvobodili sami. Naš-primorski 9. Korpus je bil tisti, ki je dosegel v hudih bojih zahodno etično mejo. Zavezniška armad je v te kraje prišla šele drugi dan. V bojih so zavezniki sodelovali le v nekaterih delih Trsta.

Primorska je imela veliko žrtev v NOB-ju. Padlo je več kot 7.000 borcev, 6.000 civilnih žrtev. Tudi v italijanski vojski je neprostovoljno izgubilo življenje več kot 1.100 Primorcev.

Veliko manj žrtev bi bilo, če bi domobranci in drugi sodelavci okupatorjev poslušali poziv dr. Alojzija Kuharja (duhovniku, politiku SLS, častnikarju), ki je na radiu BBC, pozval septembra 1944, slovenske domobrance naj se priključijo Titovim partizanom v boju proti nacističnemu okupatorju. Res je, da je to storil pod pritiskom britanske vlade, ampak poziv je šel v eter. Amnestijo je obljubil tudi Vrhovni štab NOV in POJ. Če bi domobranci sprejeli ta poziv, tudi povojnih pobojev ne bi bilo v takem številu.

Spoštovane in spoštovani!

Še enkrat smo se Slovenci uprli. Leta 1991 je slovenski narod dokazal, da je državo tvoren in si želi samostojno, demokratično državo. TO in Milica, ob sodelovanju slovenskega naroda je izbojevala zmago nad JLA in postavljeni so bili temelji samostojne in demokratične države.

Ali je res naša država demokratična, socialna ter pravična? Odgovor prepuščam vam.

V in po drugi svetovni vojni fašizem in nacizem ni bil popolnoma uničen. Za nekaj časa se je potuhnil. Na žalost je danes v Evropi vse glasnejši. Skupine skrajno desne opcije, ki so blizu ideologiji fašizma in nacizma so tudi v parlamentih mnogih evropskih držav.

Tudi v Sloveniji so taki pojavi. Nekatere politične stranke, tudi parlamentarne, hočejo prikazati borbo partizanov kot zločinsko. saj s tem skrivajo zločine kizlingov nad slovenskim narodom, kot pomožne enote-hlapci-nemških oboroženih sil.

Ali bomo to dovolili tem skrajnežem, ki sicer ne nosijo črnih ali rjavih srajc. Nosijo pa črne obraze in črna srca.

Ne tega demokrati ne smemo in ne bomo dovolili. Borili se bomo za tisto za kar so umirali naši predniki v NOB in za kar je umrlo 19 slovenskih in italijanskih partizanov, kateri imena so napisana na tem spomeniku.

Naša naloga je borba proti tem pojavom. Skupaj s italijanskimi antifašisti in demokrati, bomo uspeli!

Ta skupna borba zlasti s tovariši iz ANPI- Vsedržavnega združenja partizanov Italije, bo obrodila uspeh, saj ima to sodelovanje ob meji že dolgo tradicijo.

To sodelovanje se je podkrepilo z novimi dogovori med organizacijami ANPI-VZPI in ZZB.

Pred nekaj tedni je bil namreč v Ogleju podpisan še en dokument o sodelovanju obmejnih ZB NOB Primorske in ANPI-VZPI Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine. To je trden dokaz naših skupnih pogledov na neofašizem in neonacizem.

 

Ravnajmo tako, kot veleva naša himna!

 

Drage Kraševke in Krašovci!

Tovarišice in tovariši!

Campagne e campagni!

Gospe in gospodje!

Spoštovani župan!

 

 

Zahvaljujem se organizatorjem današnje tradicionalni spominske slovesnosti, posvečeni devetnajstim padlim slovenskim in italijanskim partizanom. Dogodek je nam vsem poznan. Tu za nami je taborila skupina borcev, ki so bili namenjeni v svojo enota. Padli so pod streli okupatorjev, še preden so lahko oni izstrelili svoje naboje proti sovražniku. Ja, na spomeniku so napisana imena padlih zavezniških vojakov, pripadnikov narodnoosvobodilne vojske.

To niso prvi pripadniki italijanske narodnosti, ki so se pridružili slovenskim partizanskim borcem. Še v času vlade fašizma so se posamezniki pridružili slovenskim partizanom. Bilo jih je sicer malo-vendar so bili prvi znanilci oboroženega upora italijanskega naroda proti fašizmu in kasneje nacizmu .

Še preden so se Italijani in Furlani organizirali kot partizanske enote in se vključile v sodelovanje s slovensko NOV, je Primorska doživljala težke in mučne čase. Fašistična oblast v Italiji je poskušal na vse načine uničiti Slovence in Hrvate v Istri, kljub obljubi generala Carla Petiti di Roreta, leta1918, o enakopravnosti vseh narodov v Kraljevini Italiji.

Nasilje je ričelo:

·         s požigom Narodnega doma v Trstu- ponos primorskega ljudstva;

·         s parolo: Qui si parla soltanto italiano;

·         s sprejetjem t.i. Gentilijevega zakona o uporabi samo italijanščine v šolah, javnih mesti, celo v cerkvi.

·         S podržavljenjem slovenskih bank, zavarovalnic, zadrug itd:

Ob sprejemu Gentilijevega zakona je slovenski poslanec Engelbert Besednjak v rimskem parlamentu izjavil:

·         »Vi lahko zahtevate od Slovencev in Hrvatov Julijske Krajine, da so pošteni državljani, poslušni zakonom države in s tam boste uspeli. Nikakor pa ne boste uspeli, da bi iztrebili naš jezik in našo slovensko zavest. Ko bodo vse naše šole odpravljene in učitelji odstavljeni, se bo spremenila sleherna slovenska družina v šola in vsi očetje ter vse matere bodo postali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo narodno zavest. Zakoni države so spremenljivi, narodi žive večno.«

 

Tako je tudi bilo. Slovenska čitanka in knjiga se je brala doma, na gmajni, ponekod tudi pri verouku.

 

Poznam primer, ko so se otroci izgnancev na Siciliji učili slovensko iz edine knjiga, ki so jo imeli: Kuharski nasveti.

 

Nasilje fašističnih oblasti so bile nad zavednim slovenskim narodom strašne. Mnogo rodoljubov je bilo obsojeno na smrt, cca 500 Primorcev je bilo obsojeno na dolgoletne zaporne kazni (skupaj cca 5.000 let), številni so bili konfinirani, preseljeni na jug Italije (učitelji, železničarji, intelektualci, celo cestarji).

Številni Primorci so zbežali v Jugoslavijo, emigrirali v J. in S. Ameriko in v drugi širni svet.

Fašistični zločini so naraščali. Spomnimo se:

·         Ustje na Vipavskem 8. Avgusta 1942- uboj 8 domačinov in požig vasi;

·         Predmeja 24/25 februarja 1943- zverinski zločin pri Brigiti nad 5-člansko družino Bizjak;

·         Številne civilne žrtve v t.i. Roški ofenzivi na Notranjskem;

 

Fašistična Italija je imela približno 200 zaporov in taborišč predvsem za civilno prebivalstvo. V neposredni naši bližini: prehodni zapori: Kostanjevica nad Novo Gorico, Čiginj, Dolenja Trebuša ter uničevalni logarji: Trst, Gonars, Visco itd.

 

 

Primorci so se uprli. Najprej TIGR, mladi: Druščina Črni bratje. Upirali so se duhovniki zbrani v društvo Svečeniki sv. Pavla.

 

Prijeli smo za orožje:

 

·         Sprva so bili manjši spopadi (Brkini, Trnovska planota);

·         18. Aprila 1942 bitka na Nanosu: 58 partizanov je napadlo več kot 1.500 vojakov, karabinerjev, policistov in drugih enot. Boji so trajali cel dan.

 

Po znanem govoru Mussolinija v Gorici 31. Julija 1942, v katerem je dejal:

 

·         Neusmiljeno je potrebno pokoriti to uporno ljudstvo. Ravnati je potrebno kot JULIJ CEZAR v nepokorni Galiji. Iztrebiti je potrebno vse moške (samce) te preklete rase:

·         Zadnji stavek: BISONIO STERMINARE TUTTI MASCI DI QUESTA RAZZA.

 

Odgovor na ta govor je bil:

 

·         Ustanovitev prve večje enote na Primorskem: Prvi primorski partizanski bataljon » Simon Gregorčič« 15.-17. Avgust 1942;

Po kapitulaciji Italije, se je mnogo, predvsem vojakov italijanske kraljeve vojske priključilo borbi proti nacistični Nemčiji.

Naj navedem nekaj primerov:

 

·         V bližini Plevlja v Črni Gori je bila 2. decembra 1943 ustanovljena Divizija GARIBALDI, ki je štela nekaj tisoč vojakov-partizanov. Padlo je 3.000 borcev, pogrešanih prav toliko, ujetih je bilo 4.000 vojakov te brigade. Mnoge so Nemci pobili, večino odpeljali v internacijo.- To je bila v tem času največja italijanska enota, ki se je bojevala proti Nemcem in njihovim zaveznikom.

·         V naši neposredni bližini so se v času »Goriške fronte«, letos praznujemo 75-letnico, priključili borcem NOV delavci Ladjedelnice iz Tržiča in drugih krajev. Ustanovili so »Proletarsko brigado«-Proletaria.

·         5. Aprila 1944 je bila v Lokovcu ustanovljena 14. Tržaška udarna brigada- Brigata Garibaldi d'Assalto Trieste;

·         17. Avgusta 1944 je bila ustanovljena Divizija Garibaldi Natisone;

·         Mnogi druge enote (bataljoni: Mazzini, Mammeli; brigade: Fratelli Fantanot itd);

 

Spoštovani!

Del italijanskega naroda, zlasti tu ob meji, je spoznal, da se je potrebno upreti nacizmu in fašizmu.

Stojimo pred spominskim obeležjem zavezniških vojakov. Da je bila NOV in POS zavezniška je nešteto dokazov. Navedel bom le nekaj:

 

Na Teheranski konferenci treh velikih (VB,ZDA in SZ) od 28. Nove. do 1. Dec. 1943 je Churchill izjavil:

 

·         Zavezniki se zavedamo, da Titovi partizani zadržujejo na Balkanu 25 nemških in 8 bolgarskih divizij in več enot domačih kvizlingov;

Te enote bi bile lahko na drugih frontah!

 

Churchill je 8. Januarja 44 pisal Titu:

 

·         »Iskrena hvala za ljubeznivo pismo, ki ste mi ga poslali v svojem imenu in v imenu patriotske in partizanske vojske Jugoslavije. Od majorja Deakina- mojega prijatelja, sem seznanjen o vaših junaških podvigih. Želim, da vam ponudimo pomoč v ljudeh (komandosih) in materialu, v letalski podpori in orožju. Tudi brigadni general Maclan je moj prijatelj in kolega v Parlamentu. Poleg njega v vaš štab prihaja moj sin Randoph Churchill, ki je tudi član Parlamenta«

 

Tito mu je odgovoril:

 

·         Vaše sporočilo, ki ga je prinesel brigadni general Maclan je dragocen dokaz, da ima naš narod, v nadljudski borbi za svobodo in neodvisnost, pravega prijatelja in zaveznika, ki razume naše težnje in potrebe.

 

Ne nazadnje se je Tito sestal s Churchillom avgusta 1944 v Neaplju.

 

Tudi Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju , feldmaršal Henry Wilson, je poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri se zahvalil in izrazil vse priznanje borcem 9. Korpusa jugoslovanskih osvobodilnih sil za akcijo rušenja železniških prog v Baški grapi.

 

Za nas je omembe vreden tudi govor majorja Arthurja Tuckerja v Kožbani 7. Julija 1944, ko je govori o zavezništvu dejal: »Tisti je naš zaveznik, ki se srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno stoji ob strani in posredno ali neposredno pomaga sovražniku, je naš skupni smrtni sovražnik«.

Še bi lahko našteval. To je le delček dokazov o zavezništvu NOV in POJ. O tem zavezništvu je veliko, veliko dokazov in materialnega gradiva.

 

Na žalost bila je tudi druga stran. Stran, ki je sodelovala tako s fašistično Italijo, kakor tudi z nacistično Nemčijo.

Vsi poznamo prisego Domobrancev na Centralnem stadionu v Ljubljani, na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944:

 

·         »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom skupaj z nemško oboroženo silo, stoječ pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije itd.«

 

Nasledniki izdajalcev slovenskega naroda pravijo, da niso prisegli Hitlerju. Saj v prisegi ni imenovan. Ja, kdo je pa bil Vodja Velike Nemčije v letih 1933-45? Težka študija!

 

Tudi na Primorskem je SS general Odilo Globocnik z dekretom ustanovil 26. Novembra 1944 Slovenski narodni varnostni zbor­-SNVZ- Primorske domobrance, kot pomožno silo SS (Schutzstaffel-Zaščitni vod).

 

Primorci smo se osvobodili sami. Naš-primorski 9. Korpus je bil tisti, ki je dosegel v hudih bojih zahodno etično mejo. Zavezniška armad je v te kraje prišla šele drugi dan. V bojih so zavezniki sodelovali le v nekaterih delih Trsta.

Primorska je imela veliko žrtev v NOB-ju. Padlo je več kot 7.000 borcev, 6.000 civilnih žrtev. Tudi v italijanski vojski je neprostovoljno izgubilo življenje več kot 1.100 Primorcev.

 

Veliko manj žrtev bi bilo, če bi domobranci in drugi sodelavci okupatorjev poslušali poziv dr. Alojzija Kuharja (duhovniku, politiku SLS, častnikarju), ki je na radiu BBC, pozval septembra 1944, slovenske domobrance naj se priključijo Titovim partizanom v boju proti nacističnemu okupatorju. Res je, da je to storil pod pritiskom britanske vlade, ampak poziv je šel v eter. Amnestijo je obljubil tudi Vrhovni štab NOV in POJ. Če bi domobranci sprejeli ta poziv, tudi povojnih pobojev ne bi bilo v takem številu.

 

Spoštovane in spoštovani!

 

Še enkrat smo se Slovenci uprli. Leta 1991 je slovenski narod dokazal, da je državo tvoren in si želi samostojno, demokratično državo. TO in Milica, ob sodelovanju slovenskega naroda je izbojevala zmago nad JLA in postavljeni so bili temelji samostojne in demokratične države.

 

Ali je res naša država demokratična, socialna ter pravična? Odgovor prepuščam vam.

 

V in po drugi svetovni vojni fašizem in nacizem ni bil popolnoma uničen. Za nekaj časa se je potuhnil. Na žalost je danes v Evropi vse glasnejši. Skupine skrajno desne opcije, ki so blizu ideologiji fašizma in nacizma so tudi v parlamentih mnogih evropskih držav.

Tudi v Sloveniji so taki pojavi. Nekatere politične stranke, tudi parlamentarne, hočejo prikazati borbo partizanov kot zločinsko. saj s tem skrivajo zločine kizlingov nad slovenskim narodom, kot pomožne enote-hlapci- nemških oboroženih sil.

 

Ali bomo to dovolili tem skrajnežem, ki sicer ne nosijo črnih ali rjavih srajc. Nosijo pa črne obraze in črna srca.

 

Ne tega demokrati ne smemo in ne bomo dovolili. Borili se bomo za tisto za kar so umirali naši predniki v NOB in za kar je umrlo 19 slovenskih in italijanskih partizanov, kateri imena so napisana na tem spomeniku.

Naša naloga je borba proti tem pojavom. Skupaj s italijanskimi antifašisti in demokrati, bomo uspeli!

 

Ta skupna borba zlasti s tovariši iz ANPI- Vsedržavnega združenja partizanov Italije, bo obrodila uspeh, saj ima to sodelovanje ob meji že dolgo tradicijo.

To sodelovanje se je podkrepilo z novimi dogovori med organizacijami ANPI-VZPI in ZZB.

Pred nekaj tedni je bil namreč v Ogleju podpisan še en dokument o sodelovanju obmejnih ZB NOB Primorske in ANPI-VZPI Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine. To je trden dokaz naših skupnih pogledov na neofašizem in neonacizem.

 

Ravnajmo tako, kot veleva naša himna!